Hi-Drive

Veliko sodobnih vozil je opremljenih z naprednimi asistenčnimi sistemi in funkcijami avtomatizirane vožnje, kot so radarski tempomat, samodejno zaviranje v sili in opozarjanja na vozila v mrtvem kotu, ki nam pomagajo voziti varneje. Da bodo napredni asistenčni sistemi resnično pripomogli k večji varnosti, jih morajo vozniki razumeti in znati uporabljati. V ta namen se je AMZS pridružil mednarodni kampanji Hi-Drive, ki je do oktobra 2024 v 11 državah po Evropi ozaveščala o avtomatizirani vožnji. 

Kakšen je vaš odnos do avtonomne vožnje? Vabljeni k sodelovanju v kratki anketi.

Cilj mednarodne ozaveščevalne kampanje v desetih jezikih, katere nosilka je FIA Regija I (ta v FIA združuje avtomobilske klube iz Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda) je izboljšati naše razumevanje in uporabo tehnologij avtomatizirane vožnje, odpraviti napačne predstave o avtonomni vožnji ter izpostaviti njene prednosti, kot sta boljša varnost v cestnem prometu in manjši vpliv na okolje. Ob tem je nujno zavedanje omejitev tehnologij avtomatizirane vožnje. Velika večina funkcij namreč še vedno zahteva voznikovo pozornost in osredotočenost, pa tudi ustrezno znanje. Napredna tehnologija v naših vozilih pomaga voziti varneje, če deluje brezhibno in v ustreznem okolju ter če jo zna voznik pravilno uporabljati.

Kampanja NAS - napredni asistenčni sistemi: spoznajmo aktivni radarski tempomat, sistem za ohranjanje smeri vožnje in sistem za samodejno zaviranje v sili

V AMZS smo prepričani, da lahko napredni asistenčni sistemi pripomorejo k večji varnosti – če ne preprečijo v celoti, lahko vsaj omilijo posledice prometnih nesreč, ki se najpogosteje zgodijo zaradi napak voznikov oziroma človeškega dejavnika. Večina sodobnih sistemov deluje na podlagi številnih vgrajenih tipal in kamer. Vozniki bi morali vedeti, kakšen sistem je vgrajen v njihovem vozilu in kako deluje. Tovrstni sistemi pa so zanesljivi le, če so tehnično brezhibni in delujejo v ustreznem okolju. Že vremenski vplivi ali umazanija na kameri oziroma radarskem tipalu lahko zmoti sistem in ta ne deluje pravilno.

Vozniki se morajo – kljub tehnološkemu napredku –, zavedati, da so napredni asistenčni sistemi "zgolj" pripomočki, ki pomagajo k varnejši vožnji, in da je še vedno voznik tisti, ki je s svojim ravnanjem v največji meri odgovoren za varno vožnjo. Vsi asistenčni sistemi, ki so vgrajeni v novejša vozila, so torej namenjeni "le" popravljanju ali delnemu popravljanju napak voznikov.

14 funkcij avtomatizirane vožnje in 6 stopenj avtonomne vožnje

Kampanja Hi-Drive izpostavlja 14 funkcij avtomatizirane vožnje, od osnovnih funkcij za pomoč vozniku do naprednih funkcij avtomatizirane vožnje, ki segajo od ravni 0 do 3 avtonomne vožnje, kot jih je definiralo Združenje avtomobilskih inženirjev (SAE):

• radarski tempomat,
• samodejno zaviranje v sili,
• opozarjanje na vozila v mrtvem kotu,
• ohranjanje vozila na sredini voznega pasu,
• pomoč pri menjavi voznega pasu,
• opozarjanje na zapustitev voznega pasu,
• ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu,
• pomoč vozniku v zastojih,
• opozarjanje pred naletom,
• sistem za vožnjo po avtocestah,
• nadzor pozornosti voznika,
• samodejno zaviranje v sili s prepoznavanjem pešcev in kolesarjem,
• prepoznavanje ovir pri vzvratni vožnji,
• spremljanje položaja rok voznika na volanskem obroču.

Iz Motorevije: Pregled asistenčnih sistemov in varnostnih pripomočkov

Čeprav se ideje, zasnove in rešitve s področja avtonomne vožnje med seboj zelo razlikujejo, imajo vsaj en skupen imenovalec: dogovorjeno terminologijo in sistem klasificiranja avtonomnih tehnoloških rešitev, ki so razdeljene v šest stopenj – od ničelne, ki pomeni vozilo brez kakršnekoli avtomatizacije, do pete stopnje, ki pomeni popolno avtomatizacijo vozila. Sistem šestih stopenj avtonomne vožnje so predlagali pri mednarodnem Združenju avtomobilskih inženirjev (SAE), namenjen pa je tako avtomobilskim izdelovalcem in dobaviteljem tehnologije kot predlagateljem zakonov, politikom in drugim deležnikom, ki se ukvarjajo z avtonomno vožnjo.

Stopnja 0 – brez avtomatizacije

To so starejši avtomobili in marsikateri nov brez naprednih asistenčnih sistemov. Voznik ima popoln nadzor nad pospeševanjem, zaviranjem, zavijanjem in vožnjo v prometu.

Stopnja 1 – vozniški pripomočki

V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam nadzira hitrost ali zavija, a nikoli sočasno. Voznik upravlja z vsemi ostalimi funkcijami avtomobila in je v celoti odgovoren za spremljanje prometa in prevzem funkcij, če asistenčni sistemi odpovejo. Npr. aktivni oziroma radarski tempomat, sistem za samodejno parkiranje (ki deluje le na volanski mehanizem).

Stopnja 2 – delna avtomatizacija

V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam pospešuje, zavira in zavija. Voznik izvaja nekatere manevre vožnje – se odziva na semaforje, menja vozni pas in opazuje ter se odziva na promet. Redno mora poprijeti za volanski obroč in s tem potrditi, da aktivno sodeluje pri vožnji. Npr. združeni sistemi za ohranjanje smeri vožnje na voznem pasu oziroma za preprečevanje zapustitve voznega pasu in sistemi za sledenje vozilu pred seboj, npr. radarski tempomat.

Stopnja 3 – pogojna avtomatizacija

V določenih razmerah in pod določenimi pogoji avto sam opravi večino vozniških funkcij, tudi pozorno spremljanje okolice. Voznika opozori na nevarnost le ob določenih okoliščinah, v katerih ne more ali ne zna pravilno reagirati. Voznik mora biti vseskozi pripravljen, da prevzame nadzor nad vožnjo. Npr. Audijev sistem AI traffic jam pilot, ki samostojno sledi (počasnemu) prometnemu toku na avtocestah do hitrosti 60 km/h.

Avtomobilov s funkcijami stopenj 4, 5 in 6 avtonomne vožnje (še) ni na cestah.

Napredna tehnologija v vašem vozilu pomaga voziti varneje! Spoznajte in preizkusite uporabo  naprednih asistenčnih sistemov na izobraževanju v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem.

Projekt BRAVE
Napredni asistenčni sistemi omogočajo delno avtonomno vožnjo. Kako dobro poznamo določene sisteme in kaj za našo osebno mobilnost prinaša razvoj vozil, ki vozijo sama, se je ukvarjal projekt BRAVE.